Tretji tir: neopazna utopija sredi mesta
Avtorica nov zvočni "hodi performans" Peskovnik Braneta Zormana in Irene Pivka bere v luči emancipatornega akta hoje v času, ko je tudi svoboda gibanja omejevana. Udeleženka_ec je hkrati tudi že (edina_i) izvajalka_ec te performativne situacije v neprestanem krogotoku med notranjostjo njenih_govih misli, ki ustvarjajo "prostor" in "krajem" zunanjosti, ki ga zarisuje eksterier, v obliki vtisov iz naravne in umetne krajine ter zvočnih impulzov: "Jedro ideje projekta med drugim vzpostavlja dialektiko kraja in prostora, torej točke, kjer skupaj in vendar vsak zase bivata konkretno in simbolno."
Gornji, spodnji, čudni, čarni
Radharani Pernarčič se zapelje v Mursko Soboto na 15. festival Fronta, festival, ki vsa ta leta vztraja v pogumni in nujni decentralizaciji. Kot vse druge, tudi njega prebadajo ukrepi pandemije, ki jih Radharani spusti skozi svoje miselne obrate in skoznje zre na nove produkcije: "Novi svet, ki se odstira skozi to nametanost diskrepanc v političnih ukrepih, soobstoječih človeških načinih soočanj s situacijo ter nekompatibilnih stanjih, početjih, ideologijah, estetikah – brez repa in glave, eno čez drugo – je kot niz kvarkov, ki so enkrat delci, drugič valovi … ki so in hkrati niso … ki če jih že samo imenujemo … what the fuck?"
Petinšestdeset plus? Ni panike!
Avtorica si je ogledala predstavo Stičišče srečanj Carlote Mantecón, koreografinje, ki je sodelovala z amaterskimi plesalkami iz zrelega življenjskega obdobja. Zaradi korone izmenjava s Tenerifi ni potekala dvosmerno, zato ni šlo za dve predstavi, ampak "predstavo in pol". Maša Radi Buh motri takšno sodelovanje v kontekstu "community dance" in tradicije t.i. postmodernega plesa, ki jima je predstava preko igranja z našimi pričakovanji posredno in igrivo zavezana. "Na koncu ostaja vprašanje, ali bo v prihodnosti na odru prostor ne le za starejše neprofesionalce, ampak tudi za profesionalne plesalke in plesalce iz t. i. skupine 65+?"
Telebajsice resničnostnosti: kolonialistična komedija za odrasle in otroke
Avtor si je ogledal remake predstave, oziroma distopičnega feminističnega resničnostnostnega gibalno-gledališkega šova Urške Vohar: " Predstava TRI psice, DVA planeta, ENA raketa je duhovita in prodorna alegorična parodija vztrajnih poskusov demokratizacije preteklega, obstoječega in bodočega človeštva. V njej boste našli toliko feminizma za vsakdanjo rabo, kot boste hoteli, a vam miru ne bo dalo namigovanje na kolonizacijo vesolja in falična plovila Elona Muska."
Novi cirkus nove realnosti
Prispevek Nike Arhar po letu dni ponovno reflektira mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf, morda edinega mesta v lokalnem kontekstu, kjer je mogoče dobiti vpogled v sodobno cirkuško produkcijo. Nova realnost je takšna, da se načrti zaradi covid-19 nenehno spreminjajo in tako je mednarodni festival dobil izrazito lokalne poteze: "Slovenska cirkuška scena je majhna in v svojih pogojih delovanja povsem obrobna, njen potencial pa prepuščen naključju in zasebni iznajdljivosti".