Država je vsota vseh slin
Ena bistvenih komponent projekta Physis je preizpraševanje filozofije/politike pogleda, zapiše kritičarka Zala Dobovšek, saj poleg centralne ponuja tudi izbiro drugih, bolj marginalnih točk opazovanja. Zapis tako prepleta in odpira več pomenskih ravni Physis: skozi (besedilno) telo blazno lucidne ničejanske kreature, razdaljo med človekom in svetom/živaljo, goli obstoj sedemnajstih odvečnih pljunkov in njihovo veličastno krhkost.
“Stopiti gol na oder je neka oblika izstopa”: intervju z Anito Wach
Avtorica intervjuja je plesalko, koreografinjo, performerko in pedagoginjo Anito Wach v živo spoznala dve leti nazaj na VN Labu, kjer jo je kot človek in kot umetnica pritegnila s svojimi unikatnimi in asertivnimi pogledi na (ne)konfliktne situacije – tako na odru kot v življenju. Za Neodvisne sta se pogovarjali o skupni izkušnji na projektu Physis, ki sta ga z Bojanom Jablanovcem in sodelavci VN zasnovala, še preden smo vsi »doma« začeli množično … kašljati.
Nepredvidljive oblike konstante
Gibalna skulptura v času Sanje Nešković Peršin je naselila Projektni prostor DUM. Avtorica zapisa izmuzljivo drobljenje na konicah prstov avtorice performansa med plašči, ki ob dotiku vzvalovijo, bere kot nekakšno poslavljanje iz koda baleta ter kot dialog z vsemi dozdajšnjimi sodelavci in gledalci, ki v svoji odsotnosti naseljujejo pisane pastelne plašče.
Črna koža, bele maske – slovenska sodobna različica
Avtorica prispevka, poznavalka afriške literature, si je ogledala predstavo Maše Kagao Knez Črna koža, bele maske, ki je nastala po motivih istoimenskega dela Frantza Fanona. Pet nastopajočih preko osebnih zgodb naslovi vprašanje rasizma, ki je kljub drugačnim trditvam, še kako relevantno tudi v Sloveniji.
O čudakih, čudaškosti in čudovitostih ali Zakaj obožujem Za crknt?
Avtorici se zapiše pismo oboževalke kolektivu Za crknt, ki v marginalnem žanru klovnovskega kabareta vztrajno in iskrivo, odprto in živo, raziskuje gledališče. Skratka, obožuje jih, "ker so fajn čudaki in predvsem ker so čudaki fajn."