Skrb za predstavo
Na podlagi intervjujev z ustvarjalkami_ci in producentkami_ uprizoritev Ich kann nicht anders, Opijske ladje in Sine prispevek Jake Smerkolja Simonetija raziskuje, kaj vse prispeva k dolgemu postprodukcijskemu življenju predstave.
Med obrednostjo in neposrednostjo II: Nove performativne strategije
Če obred razumemo kot proces skupnega naseljevanja prostora v simbolno posredovanih prostorskih formah in konstelacijah, pa neposrednost, vsaj kot jo razumemo v kontekstu sodobne umetnosti iz druge polovice prejšnjega stoletja, obljublja možnost ne le čistega bivanja v trenutku. I. Uvod To besedilo je nadaljevanje prvega, v katerem sem se posvetil obrednim virom sodobnih uprizoritvenih umetnosti […]
Uprizarjanje subjekta: avtobiografske strategije, telesnost in političnost intimnega v sodobnem slovenskem gledališču
Subjekt se v teh uprizoritvah oblikuje v neposrednem razmerju do telesa, jezika in spomina, hkrati pa v stalnem trenju z institucijami – gledališkimi, izobraževalnimi, kulturnopolitičnimi – ki določajo okvire legitimnega govora, dela in prisotnosti. V slovenskem gledališkem prostoru se v zadnjem desetletju vse izraziteje pojavljajo avtobiografske uprizoritvene prakse, ki problematizirajo sam temelj reprezentacije subjekta. Premikajo […]
Telo – ranljivo, nevtralno, hiperseksualno
Čeprav je to najbolj naravno človeško stanje, je to tudi stanje, ki ga povezujemo s seksom in je v našem kontekstu močno zaznamovano z moralnimi vrednotami krščanstva ter posledično s sramom, krivdo, grehom. Ko obiščemo predstavo, dogodek običajno na odru pričakujemo ljudi – telesa. Obdobje radikalnih telesnih performansov je že davno izzvenelo, golota nas ne […]
