Tutorial praktične filozofije
Varja Hrvatin piše o prvem v seriji gledaliških esejev, ki jih bo kuriral Boštjan Narat na Novi pošti in predstavljajo še neraziskan teren neposrednega srečanja teoretske misli in gledališča. V prvem eseju Vpoklic sta Filip Dobranić in Matej Recer vzpostavila "malo gledališko šolo filozofije" po vzoru youtube videov: "Gledališče mislita skozi ustvarjanje situacij in prizorov za poantiranje razdrobljene misli, ki jo med dogodkom povežeta v celoto, v »statement«, kjer misel direktno intervenira v gledališče. Vprašanje misli postane vprašanje performansa."
Biti pred časom kot način bivanja v času
Režiser Janez Janša o zelo dobrem občutku imeti Dušana Jovanovića zraven. In memoriam legendarnemu režiserju in pisatelju: "Mogoče nam bo uspelo šele čez čas naseliti se v vso razplastenost Dušanovega bivanja pred časom, kajti Dušan sam je ena velika gledališka in življenjska akademija."
Vse je vse. Posebna izdaja Andreje Podrzavnik
Razmišljanje o prisotnost na septembrskem improvizacijskem dogodku Posebna izdaja, ki ga je zasnovala Andreja Podrzavnik, avtorici prispevka ni dalo miru, saj je ob dogodku doživela situacijo povezanosti in vključenosti. Njena fascinacija in radovednost sta jo vodili k pogovoru z avtorico, po katerem je nastal pričujoči prispevek, kjer se razgrinjajo splošni principi dela koreografinje in specifični parametri zasnove njenih nedavnih improvizacijskih Posebnih izdaj: "Zdi se, da forma in vsebina izmenjujeta vlogi protagonista."
Antropološke ekspedicije Marka Požlepa: med dokumentarnim in performativnim
Zala Dobovšek se loti premisleka celostne prakse vizualnega umetnika Marka Požlepa, ki skozi dokumentarno nabiranje materiala ustvarja senzibilen svet vizualnega, z postanki v performativnem: "V tej liniji osebne tankočutnosti se zato v Požlepove performanse vedno priplazi svojevrstna lepota izrekanja in intimna izpostavljenost nastopanja kot tudi dejstvo, da se kot performer ne nahaja na svojem matičnem oziroma osrednjem področju delovanja."
Dnevnik oddaljenega srečanja
Navadno se na predstavo odpravimo, tokrat pa avtor v obliki dnevniškega zapisa komentira predstavo, na katero se je bilo mogoče samo povezati, zato nas je ujela sredi vseh naših profanosti. A instantna kompozicija v treh delih mediatizacijo vključi v bistvo same zasnove, to ni zgolj pripomoček za distribucijo: "Mediatizirana podoba Zavezano tako ni toliko obtežena s ponazarjanjem (prostorske) praznine in omejujoče zvezanosti, ta je več kot očitna, ampak bolj osvetljuje vezi, vezja, povezanost."