Odgovor na članek Petra Raka v Delu, 19. 10. 2019

Po objavi pristranskega prispevka Petra Raka v Sobotnem Delu, ki očitno šikanira trenutno umetniško vodstvo Slovenskega mladinskega gledališča, se je s podpisi podpore javnemu pismu, ki ga prvopodpisujejo v NDA Slovenije, odzval velik del strokovne javnosti. Celoten seznam podpisnikov bo objavljen naknadno, saj se podpisi še zbirajo.

Prispevek novinarja Petra Raka z naslovom Nov začetek ali začetek konca?, ki je bil 19. oktobra 2019 objavljen na naslovnici Sobotnega Dela je znak alarmantne tabloidnosti in žalostno nizkih strokovnih kompetenc novinarskega dela v tem nekoč uglednem časopisu. Časopis, ki mu javne kulturno-umetniške institucije še vedno plačujejo visoke zneske za oglaševanje svojih dogodkov in ki ima že dobro desetletje velike težave s strokovnim novinarskim in kritiškim pisanjem o domači umetniški in kulturni produkciji, se je odločil neko interno sistemsko protislovje javnih kulturnih institucij, v katerih so zaposleni vselej neprimerno močneje zaščiteni kot njihovi umetniški programi in kjer vsaka menjava umetniških vodstev neizbežno pripelje do notranjih opozicij v kolektivih, napihniti s stopnjo senzacionalizma, ki ga v Delu že vrsto let ni bil deležen noben umetniški in kulturni dogodek.

Prispevek novinarja Petra Raka z naslovom Nov začetek ali začetek konca?

Bili so časi, ko so novinarji kuturne redakcije Dela dovolj dobro poznali kulturo, umetnost in njun produkcijski javni sistem, da so lahko s svojimi kompetencami razvidno ločili resnične estetske in sistemske probleme od profanih delovno-organizacijskih zagat dveh nazadovoljnih uslužbencev, ki sta zaradi svojih osebnih inetresov pripravljena zavajati javnost z neresnicami o trenutnem vodstvu in umetniški produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Ker so kritiško-publicistične in novinarske kapacitete Delove kulturne redakcije že pred dobrim desetletjem nadomestili lokalni dopisniki, kakršen je Peter Rak, ti preprosto ne zmorejo več tovrstnega uvida. Tako se medijski prostor namenja trditvam, ki jih je mogoče za neresnične prepoznati tudi brez posebnih strokovnih kompetenc. Težko je oceniti, kakšna kulturniško-novinarska sprega je načrtovala ta napad, s katero si je slovenska kultura po dolgem času mimo kulturnega praznika prislužila objavo na časopisovi naslovnici, a posvem jasno je, da si je zanj zelo premišljeno izbrala trenutek, ko je Slovensko mladinsko gledališče pred novim umetniško-vodstvenim ciklom.V obdobju, ko so javne umetniške institucije izpostavljene sistemski eroziji zaradi primankljajev v financiranju, je eno redkih gledališč, ki s svojim umetniškim programom ni pripravljeno sprejemati kompromisov, s katerimi bi imelo ves čas zagotovljene polne dvorane.

SMG je eno redkih domačih gledališč, ki se sodobnim družbenim, kulturnim in političnim problemom, s katerimi se trenutno sooča sodobna stvarnost, ne izogiba z eskapistično gedališko zabavo, ampak razume, kaj pomeni v tem trenutku ustvarjati umetnost. Povsem jasno je, da tovrstna drža ne more biti vsem všeč.

Slovensko mladinsko gledališče se je pred petimi leti, ko sta njegovo vodstvo v tandemu prevzela Tibor Mihelič Syed in Goran Injac, s svojim umetniškim programom prelevilo v eno najvznemirljivejših sodobnih umetniških institucij, ki v tem obdobju deluje v Republiki Sloveniji. V spremenjenih časih, v katerih trenutno živimo, je to vodstvo s svojim vrhunskim kuratorskim pristopom k ustvarjanju repertoarja eno redkih domačih gledališč, ki se sodobnim družbenim, kulturnim in političnim problemom, s katerimi se trenutno sooča sodobna stvarnost, ne izogiba z eskapistično gedališko zabavo, ampak razume, kaj pomeni v tem trenutku ustvarjati umetnost. Povsem jasno je, da tovrstna drža ne more biti vsem všeč. Če kaj, potem trenutno vodstvo SMG razume javno funkcijo sodobne umetniške ustanove in jo s svojim umetniškim programom tudi izpolnjuje. V obdobju, ko so javne umetniške institucije izpostavljene sistemski eroziji zaradi primankljajev v financiranju, je eno redkih gledališč, ki s svojim umetniškim programom ni pripravljeno sprejemati kompromisov, s katerimi bi imelo ves čas zagotovljene polne dvorane. To tudi ne more biti cilj javnega financiranja umetnosti. Programska enota Nove pošte, ki jo skupaj ustvarjata SMG in Zavod Maska, bi v trenutni prekarnosti nevladnega sektorja, ki deluje na področju scenskih umetnosti, težko bolj ustrezala potrebam časa. Trenutno si je težko zamisliti umetniško-vodstveno potezo, ki bi se primerneje odzvala na tovrstne probleme in imela večji javni in strokovni odziv. Vključno z nagradami. Vsakdo, ki ima vsaj kanček stika z realnostjo, naj bodo to javne institucije, ki so SMG ustanovile, domača in tuja gledališka javnost ter domači in tuji ustvarjalci, ki temu gledališču v Republiki Sloveniji ter po svetu zagotavljajo vidnost, nagrade in ga znajo ceniti, zna prepoznati brezpredmetnost tega napada. Kako malo stika z realnostjo imata protagonista tega zapisa skupaj z novinarjem kaže dejstvo, da se sklicujeta na argumente komisije Ministrstva za kulturo, s katero so imela po letu 2012 velike težave celo neprimerno bolj pragmatična umetniška vodstva od Slovenskega mladinskega gledališča. Na te težave so večkrat tudi javno opozarjala.

Umetniško vodstvo ni izpolnjevanje teh ali onih želja. Naš kulturni sistem za razliko od nemškega umetniških vodstvom gledališč ne zagotavlja nastavitve svojih vodstvenih, stokovnih ali ansambelskih kolektivov, zato so nesoglasja ob prihodih novih vodij stvar, ki se ji žal ne da izogniti.

Umetniško vodstvo ni izpolnjevanje teh ali onih želja. Naš kulturni sistem za razliko od nemškega umetniških vodstvom gledališč ne zagotavlja nastavitve svojih vodstvenih, stokovnih ali ansambelskih kolektivov, zato so nesoglasja ob prihodih novih vodij stvar, ki se ji žal ne da izogniti. Umetniškemu vodstvu mora dajati mandat ustanovitelj, ker uspe v njem prepoznati nekoga, ki se zaveda, kaj je v določenem času v umetnosti neizogibno, ne poljubno. In pri umetniški neizogibnosti še nikoli niso imeli vsi zaposleni v umetniških institucijah enakega veselja sodelovati. In v tem se – to je potrebno zapisati – Mestna občina Ljubljana, ustanovitelj Slovenskega mladinskega gledališča, razlikuje od gledaliških kulturnih institucij, ki jih je ustanovila Republika Slovenija in zanje izbira umetniška vodstva.

Predimenzioniranost medijskega odziva je težko videti drugače kot svojevrsten poskus medijskega linča.

Nazadnje je potrebno zapisati še tole. Glede na kesnofobne izpade, ki jih je v svoj elektronski poštni predal v preteklem obodbju prejemal umetniški vodja SMG Goran Injac, na kar se je odzvala vrsta javnih kulturnih institucij, nevladnih organizacij s področja umetnosti in kulture ter posameznikov, ki so se pod javno pismo podpisali, se zdi predimenzioniranost medijskega odziva, ki se ga je tokrat poslužilo Delo, precedenčna, nevarna in disproporcionalna. Težko jo je videti drugače kot svojevrsten poskus medijskega linča. To se zdi spodaj podpisanim popolnoma nesprejemljivo in kaže na razpad osnovnih novinarskih standardov v tej časopisni hiši.

Odziv Oliverja Frljića

Seznam podpisnikov javnega pisma, ki se še zbirajo na [email protected] bomo objavili naknadno.

Opombe bralcev (0)