Varja Hrvatin
Dramaturginja in dramatičarka
Varja Hrvatin je avtorica, dramaturginja, dramatičarka in urednica. Med leti 2017-2021 je delovala kot soorganizatorica festivala dramske pisave Vzkrik ter med leti 2018-2022 kot avtorica in urednica oddaje Teritorij teatra na Radiu Študent. Je članica teoretsko-raziskovalnega kolektiva Kolektiv z Mašo Radi Buh in Jakobom Ribičem, s katerima so v letu 2022-2023 postali prejemniki štipendije Sklada Jerneja Šugmana (ZDUS).
Njena dramska besedila so bila objavljena v publikacijah Adept, Dialogi, Literatura, Sodobnost, Maska in November, na spletni platformi Arslitera ter bralno uprizorjena v Mini teatru, SNG Drama Ljubljana, festivalu Mesto knjige in Slovenskem mladinskem gledališču. Za njeno dramsko besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov je leta 2020 prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko. Leta 2025 je njeno dramsko besedilo Vile v Sloveniji bilo nominirano za nagrado Slavka Gruma ter leta 2026 uvrščeno v izbor predlogov za prevod in uprizarjanje mednarodne mreže EURODRAM. Leta 2026 je njeno besedilo Razpoke v marmorju bilo uvrščeno med 5 najboljših dramskih besedil v balkanski regiji na mednarodnem natečaju Heartefact Foundation.
Kot dramaturginja je sodelovala pri projektih In mnogi drugi … (2025, rež. Bor Ravbar, PGK in SLG Celje), Ni to to (2025, rež. Simona Semenič, PTL), Samo še enkrat gremo spat (2024, rež. Jernej Potočan, Mini teater), Glass Illka: Kastracija (2021, Via Negativa), Mary-Anne Blanche: Aspekti (2021, Zavod Sploh), Anja Novak: Moje telo, moja kletka (2020, Via Negativa) in Jan Rozman: memememe (2019, Zavod Emanat).
Je avtorica koncepta in scenarija uprizoritev Najraje bi se udrla v zemljo (2021, Zavod Melara), Zelda (2021, SMG), La isla bonita (2022, Via Negativa in Zavod Sploh), Da te ni sram (2022, LGL), IKIGAI (2023, SLG Celje), SUKEBAN (2024, Mesto žensk in Cankarjev dom), Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi (2024, Varja Hrvatin in Španski borci) in Stampedo (2025, Varja Hrvatin in Cankarjev dom) ter soavtorica uprizoritev Ringlšpil (2023, Via Negativa), Apofenija/1 (2022, KONS, Moment Maribor, Zavod Melara) in Kadinlar: Ščegetavček (2019, Divadlo Archa, Praga).
Piše refleksije, strokovne in znanstvene teoretske članke, med drugim za publikacije; Maska, Dialogi, Amfiteater in gledališke liste različnih gledališč.