Solaže: nekaj misli o produkciji subjektivnosti in spektakla v aktualnem sodobnem plesu

Tokratni prispevek skozi perspektivo funkcije sola v plesnem delu, ki jo avtorica naveže na kritično analizo produkcije subjektivnosti kot glavnega artikla kapitalističnega načina produkcije, v enem mahu analizira dve sicer zelo različni nedavni sodobnoplesni predstavi: YaaMaam Maše Kagao Knez in Alien Express: drugi let Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška.

Sodobni ples je od svojih začetkov, torej od časa pionirk dalje, posebej zaznamovan s solo plesom; Ana Vujanović in Bojana Cvejić pišeta o posebnem statusu, ki ga ima solo delo v tej umetniški zvrsti: »Naključje telesa, da je tako vir, material in instrument gibanja, odloča o združitvi med tem telesom in jazom, ki povezuje subjekt z njegovim smislom za lastno identiteto preko fizične, emocionalne itd. izkušnje.« Poleg tega je solo navadno tudi finančno najlaže uresničljivo delo in je poceni tudi za gostovanja, zato se je dodatno unesel kot priročen format sodobnoplesne produkcije v času varčevalnih ukrepov. Čeprav se je že od devetdesetih in od problemsko naravnanega konceptualnega plesa dalje dejstvo izražanja lastne subjektivnost v solo delih te linije kritično naslavljalo, pa danes očitno ples, ki se ukvarja predvsem z identiteto plesalca, še vedno naseljuje domače odre.

Naključje telesa, da je tako vir, material in instrument gibanja, odloča o združitvi med tem telesom in jazom, ki povezuje subjekt z njegovim smislom za lastno identiteto preko fizične, emocionalne itd. izkušnje.

Ana Vujanović in Bojana Cvejić

Nedavni primer tega tipa je gotovo plesni solo Maše Kagao Knez YaaMaam, ker je bilo, kar je bilo; kjer se skozi omenjeni format solo dela preko tehnik afriških plesov prevprašuje in izraža tudi avtoričino poreklo po očetovi strani. Morda je prehitro in prepovršno reči, da je ravno to (glavna) vsebina dela, a naslov, zapisan ravno v zahodnoafriškem jeziku, ki pomeni »To sem jaz«, nas nedvoumno napeljuje na takšen sklep. Tema identitete in porekla v avtoričinem opusu nastopa pogosto – gotovo je ples tudi medij, preko katerega se je koreografinja lahko soočila z dejstvom svoje drugosti, ki jo je v rasno monolitnem okolju, kakršno je slovensko, nedvomno zaznamovala. Plesno telo Maše Kagao Knez preko tehnike afriških plesov, ki ga naselijo, privzema nekakšno za naše okolje nenadejano radost, ki je vpisana v afriške ritme in ga tako v celoti afirmira zase in za publiko.

Vendarle pa se ne moremo znebiti tudi občutka, da je tudi tu na delu oblika produkcije subjektivnosti, ki je, kakor piše Maurizio Lazzarato, največji učinek kapitalizma in je pravzaprav prepletena s proizvodnjo vsakega blaga. Kapitalistična proizvodnja terja od nas, da se »najdemo«, da postanemo to, kar smo, naš avtentičen jaz, saj se tako najbolj preprosto rečeno diverzificira in širi trg potrošnje: medtem ko se iščemo, smo ravno v tem iskanju hkrati najbolj homogenizirani kot potrošniki. Čeprav je pomen identitetnih politik v boju proti hegemonu nemara nujen in neizogiben in je v tem smislu tudi plesni solo, ki skozi svoje rasno distinktivno telo filtrira skorajda folklorne elemente identifikacije preko ritma in plesa, še nekako smiseln, pa ga je vendarle težko brati izven okvirov vladne produkcije subjektivnosti, tako značilne za dobo, ko je kreativnost postala imperativ vsakega dela. Delo Maše Kagao Knez zato nemara še najbolj učinkuje v svojih nepričakovanih momentih, ki identiteto komplicirajo in je ne razvezujejo na nekakšno genetsko oz. folklorno esenco – ko denimo zaslišimo glasbo jugoslovanske skupine EKV, ki z ravno takšno silo kot prej afriški bobni premakne njeno telo.

Čeprav pri Žiganu Krajnčanu in Gašperju Kunšku pri njuni novi stvaritvi Alien Express: drugi let ne gre za solo delo, pa je tudi tu na delu princip solaže: eksplikacija veščine, ki sposobno telo vnazaj zveže s subjektivnostjo in proizvaja nekakšni gurujski figuri, ki ju oblegajo sledilci. Če pa je ta funkcija še učinkovala, ko sta se v plesnem delu, kakršen je bil denimo prvi del Alien Expressa, bolj kot z njo samo ukvarjala drug z drugim in s tistim, kar je vmes; pa je postala v drugem delu, ko se je začela zavedati same sebe in svoje moči in se zavihala navzven k spektaklu in ugajanju publiki, pretirano enodimenzionalna.

Produkcija subjektivnosti je največji učinek kapitalizma in je pravzaprav prepletena s proizvodnjo vsakega blaga.

Maurizio Lazzarato

Če je prvi del Alien Expressa bolj na strani tujega, fantastičnega, neoprijemljivega, in se torej identificira s prvim delom svojega imena ter se načrtno izmika redukciji na identiteto (in je tudi žanrsko izmuzljiv), pa je drugi del bolj na strani ekspresnega, hitrih rešitev, serviranja točke za točko, torej na strani brandinga, izhajajočega iz producirane in lično zapakirane subjektivnosti. Četudi gre za načrten obrat k »pridobivanju publike« skozi spektakelske vratolomne trike, vredne viralnega šeranja, pa je morda dobro opozoriti na to, da kvantiteta publike, razen nemara pri razpisnih kriterijih, ne odtehta tiste publike, ki zasleduje kompleksnost umetniških vsebin, a zaradi svoje kilometrine ne pade na vsak trik. Ta publika, ki se ne pusti podcenjevati in se trudi razumeti ustroj sveta in njegove pasti, pa je na srečo do svoje omiljene umetnosti tudi bolj popustljiva in vztrajnejša. Esej zaključujem v tej maniri: ker nam je sodobni ples že tolikokrat poprej znal postreči z vsebinami, ki dominantne vladne silnice kulture narcisizma znajo zaobrniti, bomo tudi v prihodnje nanje potrpežljivo čakali.

PIA BREZAVŠČEK
je samozaposlena v kulturi. Je sourednica Maske in platforme Neodvisni.

YAAMAAM, KER JE BILO, KAR JE BILO
Avtorstvo, koreografija in izvedba: Maša Kagao Knez
Dramaturgija: Joseph Nzobandora – Jose
Kostumografija: Jelena Proković
Oblikovanje svetlobe: Danilo Pečar
Glasba in oblikovanje zvoka: Blaž Celarec & Zoc
Umetniško svetovanje: Tanja Zgonc
Koprodukcija: Plesni teater Ljubljana, Studio 25
Predstava je nadgradnja plesnega sola magistrskega programa Umetnost giba (AGRFT), pod mentorstvom red.prof. Tanje Zgonc

ALIEN EXPRESS: DRUGI LET
Avtorja koncepta, koreografa in izvajalca Gašper Kunšek, Žigan Kranjčan
Avtorja in izvajalca glasbe DJ SunnySun, Kristijan Kranjčan
Oblikovalec svetlobe in videa, fotograf Borut Bučinel
Dramaturginja Andreja Kopač
Oblikovalec zvoka Jure Vlahović
Producentka Nataša Zavolovšek
Produkcija Flota Ljubljana, Flota Murska Sobota
Koprodukcija Kino Šiška, Dijaški dom Ivana Cankarja (DIC)
Podpornika Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Zahvale Dansstationen, Švedska; Dança em Trânsito, Brazilija; KLAP Maison pour la danse, Francija

Opombe bralcev (0)