Neodvisni

Kakšne jate soustvarjamo

Prispevek razpira bežen vpogled v raziskovalno-umetniški proces Ajde Tomazin, ki je v somentorstvu z Rokom Kravanjo s skupino predstavnic tretjega življenjskega obdobja ustvarila predstavo Jata izkušenih ptic. Avtorica je v projektu sodelovala kot dramaturška svetovalka in se o njem izreka iz situirane pozicije.

Foto: Jasmina Založnik

Predstava kot končen produkt je v prvi vrsti zgolj in samo uobličenje početja posameznika ali skupine in še zdaleč ne najbolj relevanten del prakse.

Uprizoritvene prakse so kljub svojemu imenu in poudarku na praksi oziroma prakticiranju kot trajajoči dejavnosti vse prepogosto zreducirane na končen produkt. Ta je v prvi vrsti zgolj in samo uobličenje početja posameznika ali skupine in še zdaleč ne najbolj relevanten del prakse kot take. To neposredno in posredno dokazujejo številni akterji na sceni, ki s svojim večletnim vztrajanjem pri raziskovanju in iskanju nekega početja/prakticiranja poskušajo iznajti nove formate, oblike in načine komunikacije (z občinstvom). Hkrati pa so med tovrstnimi primeri tudi oblike in načini prenosa koreografskih, plesnih ali drugih uprizoritvenih postopkov na skupine in posameznike, ki s koreografsko-plesnim ali drugim uprizoritvenim medijem nimajo predhodnih izkušenj. Tudi pri slednjih je proces ali praksa sama pomembnejša od rezultata oziroma končnega produkta. V to skupino bi lahko umestili tudi izobraževalno-izkustveno-umetniško-raziskovalno početje Ajde Tomazin, ki sega v leti 2017 in 2018. Leta 2018 je delovna štipendija avtorici omogočila poglobitev razvoja metodologij in strategij približevanja sodobnih umetniških praks predstavnikom tretjega življenjskega obdobja.

Na podlagi predhodne raziskave se je v koprodukciji šestih nevladnih organizacij in zavodov ter ob podpori Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Kranj okrog Ajde Tomazin v letu 2019 formirala zaključena skupina posameznic, ki so vstopile v proces soustvarjanja koreografskega dela v javnem prostoru.

Avtorica je s somentorjem Rokom Kravanjo v skupini preizkušala in poglabljala razvite sodobnouprizoritvene metodologije razvoja potencialnih materialov uprizoritve ter hkrati z njimi delila in ozaveščala načine utelešanja in podajanja uprizoritvenega materiala. Postopoma se je kalila zgodba kranjske jate; hkrati individualna in skupinska, osebna in družbenozgodovinska. Iz materialov je luščila in spodbujala intimna doživetja udeleženk in jih subtilno spletala v širšo družbeno problematiko.

Obiskovalci s slušalkami pod vodstvom nastopajočih v skupini prehodijo vnaprej začrtano pot, na kateri se nizajo spomini; intimna doživetja se prepletajo z opažanji o urbanističnih in družbenih spremembah, ki so posledice ekonomskih in političnih sprememb, četudi le redko sovpadajo tudi z dejansko barvuro krajine, po kateri nas ‘zrele ptice’ vodijo.

Avtorica oder nadomesti z javnimi površinami mesta, pripovedovano gradivo preplete z glasbenimi vložki ter ga občinstvu poda v posneti obliki. Obiskovalci s slušalkami pod vodstvom nastopajočih v skupini prehodijo vnaprej začrtano pot, na kateri se nizajo spomini; intimna doživetja se prepletajo z opažanji o urbanističnih in družbenih spremembah, ki so posledice ekonomskih in političnih sprememb, četudi le redko sovpadajo tudi z dejansko barvuro krajine, po kateri nas ‘zrele ptice’ vodijo. A kljub vsemu se vse izgovorjeno asociativno vpisuje na specifična mesta prehojenega zemljevida, s katerimi bi lahko bilo ali pa morebiti tudi je, povezano. Izrečeno se pred nami razgrinja povsem nevsiljivo. Namesto prečiščenega in spoliranega posnetega materiala je pred nami živo in življenja polno besedilo s spodrsljaji, spontanim smehom in nevsiljivim bodrenjem. Pripovedi posameznic prekinjajo komentarji in vprašanja drugih. Posneti glasovi otežijo lociranje glasu z nastopajočimi, pri čemer ustvarjalki ne gre za ustvarjanje anonimnosti, temveč poudarjanje skupnosti, sestavljene prav iz seštevka medsebojnih razlik izvajalk.

Glasbeni vložki počasi afektirajo in mehčajo pridružene člane, da se postopoma predajajo začasni skupnosti; jati, ki preletava Kranj. Na podoben način kot v besedilnih drobcih tudi z glasbenim izborom avtorica ustvarja kontraste v doživljanju in percipiranju (naše) družbe. Kritična perspektiva morda še posebej nazorno izstopi s pesmijo Jate Nine Bulatovix iz istoimenskega albuma, v kateri je jata lucidno ponazorjena kot hkratna kritika brutalnega individualizma in včredenja. Omenjene tirnice uobliči tudi predstava Jate izkušenih ptic Ajde Tomazin, ki uspe z udeleženkami predstave ustvariti povezano skupino, ki raste in se razpreda z začasno skupnostjo obiskovalcev. Tako kot v jati izkušenih ptic je tudi v njeni razširjeni obliki dovolj prostora za razlike, ki so sprejete in na vsaki poti znova upoštevane ne glede na to, ali gre za ritem hoje ali za vstope obiskovalcev v plesne dele.

Družbena koreografija vznika med samim izvajanjem; med družbenimi in političnimi intersubjektivnostmi,

Družbena koreografija vznika med samim izvajanjem; med družbenimi in političnimi intersubjektivnostmi, kot v svoji knjigi z istoimenskim naslovom zapiše ameriški teoretik Andrew Hewitt. Družbena koreografija je namreč predvsem praksa. Od nas samih je odvisno, kako smo in kako živimo, in zatorej tudi, kako se vpišemo v to začasno skupnost. Skupnost, ki se vselej nekoliko drugače razgrne na skupinskem sprehodu s slušalkami razširjene jate po Kranju. In četudi ustvarjalka poudari, da je bil proces pomembnejši od rezultata, postaja prav ta z uprizoritvijo razviden: začutiti je povezanost skupine, galantnost in prezentnost ustvarjalk. Razbrati je mogoče naloge in okupacije raziskovalno-umetniškega procesa, ki je nastajal v poudarjenem delu na zavedanju telesa, mesta, arhitekture in našega gibanja po njem. Razvidna pa je tudi moč in pomen mentorskega dela v oblikovanju podpornega in varnega okolja, v katerem se je uprizoritev kalila. Četudi močan gradnik in baza, avtorica svoj glas postavi v ozadje, da ustvari odprt prostor za glasove in prezence nastopajočih.

JASMINA ZALOŽNIK
deluje na področju scenskih umetnosti v številnih vlogah. Med drugim sokurira tudi CoFestival.


JATA IZKUŠENIH PTIC
Avtorski koncept, mentorstvo, koreografija, režija in likovna zasnova: Ajda Tomazin
Mentorstvo, sorežija: Rok Kravanja
Dramaturgija: Jasmina Založnik
Oblikovanje zvoka: Iztok Drabik Jug
Strokovna sodelavka za komunikacijo: Zala Orel
Koordinacija: Danaja Batinić
Strokovni sodelavki za delo s starostniki: Nena Škerlj, Katarina Vidic Čorović
Tehnična podpora za postavitev odra: Jože Bizovičar
Fotografija: Maša Pirc
Produkcija: Ajda Tomazin (Odprti predali)
Koproducenti: Zavod Carnica, Ljudska Univerza Kranj, Prešernovo gledališče Kranj, Zavod O, Loški oder Škofja Loka, s podporo Mestne občine Kranj in Ministrstva za kulturo RS
Hvala: Mateja Šmid, Nena Škerlj, Katarina Vidic Čorović, Selman Čorović, Rožle Tomazin, Iris Bukovec Ćulibrk, Marjana Žibert (Gorenjski muzej) in Jure Lavrin(Nina Bulatovix)
Igrajo: Nika Rožej, Vladka Matijevec, Jasna Vitez, Vera-Verinika Planinšek, Lidija Tolič, Polonca Tomazin in Zlata Marn

Dodaj opombo. Za objavo se je potrebo prijaviti.