Na poljih penisov iz voska
Performans Roka Kravanje *ARIJA*OMAGAJ nima klasičnega moralističnega narativa o vaškem geju. No, vsaj ne pri različicah, ki so nasledile premierno uprizoritev: "Kravanja pri svojem performansu uporabi vedno iste rekvizite – kipec device Marije in sliko babice Marije, kravje zvonce, Biblijo in zvočnik, vedno (ampak vsakič na drugem mestu) pa se pojavi tudi medicinska sestra Klavdija, ki Kravanji odvzame kri, da jo bo poslala na testiranje za HIV. Umeščenost tega prizora v dramaturgijo je izjemnega pomena, saj lahko zelo hitro izpade moralizirajoče ali patetično, kot je na primer na premieri, ko je bilo to zadnje dejanje performansa. Kasneje je to postal uvodni prizor, s katerim je Kravanja vzpostavil precej močno stališče do materiala in referenčnega polja, ki ga performans razpira. "
Solo nezemeljske vrste
Kunšek in Krajnčan sta vstopila kot zunanja sila sodobnoplesne scene s samosvojo plesno prakso. V urbanem battlu in virtuoznosti teles sta ponavadi v razmerju drug z drugim, tokratni solo Urbana vročica Gašperja Kunška pa je zgodba zase: "Tista izkazana moč, ki jo ta novi urbani plesni fenomen očitno in dokazano ima, se v solo delu zaradi njegovega inherentnega principa izrabe »ekscentrične« umetnikove subjektivitete ne obnese najbolje(...). Moč urbanosti je namreč ravno v pripadnosti, v skupnosti, v odnosih, v razmerjih".
Reka, Reka, Pesnik, Dramatik, Tujec in njihov dvojnik
Avtor poznavalsko in z izpiljeno interpretativno noto umešča novo delo Dragana Živadinova REKA, REKA/ Syntapiens::IZ v širši kontekst njegove kuriozne postgravitacijske umetnosti: "To je ciklični stroj: nikoli ne gre le za predstavo ali razstavo, vsaka predstava ali razstava je le del ciklusa predstav ali razstav. Ta cikel, krog, pa je brez središča. Nikoli ni sklenjen, temveč je vedno odprt: odprt do drugih ciklov, do drugih odprtih in razsrediščenih krogov, v katerih se zrcali in ki zrcalijo njega."
(Medijski) čas je, da prisluhnete (medijskemu) stroju
Članek skozi tehnološko teorijo Wolfganga Ernsta analizira strojno "performativnost" razstave Staša Vrenka Zanke v prenosu: "Vemo, da je performativnost, ta estetsko-operativen credo 20. stoletja, žrtvovala metodologijo konflikta za metodologijo izraznosti – notranjost je posledica uprizoritve zunanjosti, je razmerje z zunanjostjo; performativnost je vsaj v določenem smislu treba razumeti skupaj s kibernetiko."