Neodvisni

Ustvarjalno zabijanje časa

Avtorica je med čakanjem v vrstah v roke vzela Preživetveni paket za čakanje v vrsti, ki je zainteresirane dosegel ob izteku preteklega leta. Gre za integralni del participatornega projekta Medtem ko smo čakali Urše Sekirnik in Joane Serra Forasté (produkcija Emanat, 2020). Projekt »navdih črpa iz različnih vidikov čakanja v vrsti in v središče raziskave postavlja izkušnjo občinstva«.

Foto: Jasmina Založnik

S sprejetimi ukrepi za zajezitev in preprečevanje širjenja koronavirusa SARS-CoV2 so se v drugi polovici meseca oktobra ponovno zaprli kulturni hrami in ustvarjalce in ustvarjalke, ki financiranih projektov niso uspeli izvesti v zastavljeni obliki, prisilila v iskanje možnih alternativnih izvedbenih oblik. Med inovativnejšimi rešitvami je vsekakor tudi Preživetveni paket za čakanje v vrsti, ki kljub oddaljitvi od svoje izvirne oblike, ohrani participatornost. Stavi namreč na prejemnikovo angažirano in aktivno držo pri uporabi pripravljenih vsebin Preživetvenega paketa. Omeniti velja, da je participatornost srž raziskovalno-umetniških projektov Urše Sekirnik, pravzaprav že neke vrste »trade-mark« (kot smo videli v njeni predstavi Radio Hit (2018), A la cart Performance Webshop (2014)), ki jih uspe s soustvarjalko, špansko interdisciplinarno umetnico Joane Serra Forasté, ohraniti in nasloviti tudi v okoliščinah, kjer so neposredni stiki in soočenja drastično okrnjeni oziroma celo prepovedani.

Gre za intimni, neslišni dialog med ustvarjalkami in uporabnikom paketa, ki morebiti ostaja javnosti neviden in skrit, a vsekakor prisoten ob rokovanju in uporabi paketa.

Preživetveni paket ni zasnovan zgolj kot kontemplacija o možnih načinih »(u)porabe« časa v čakalnih vrstah, temveč pričakuje neke vrste izmenjavo izkušenj s čakanjem. Gre za intimni, neslišni dialog med ustvarjalkami in uporabnikom paketa, ki morebiti ostaja javnosti neviden in skrit, a vsekakor prisoten ob rokovanju in uporabi paketa.

Lično izdelana škatla (grafična podoba je delo Špele Drašlar) cca 50 g, 12 x 12 x 1,5 cm, vsebuje pozdravni nagovor ustvarjalne ekipe (Joana Serra Forasté, Urša Sekirnik, Carlota Grau Bagès (dramaturgija), Joan Cot Ros (glasba in zvočno oblikovanje), Špela Drašlar (grafično oblikovanje) in Sabrina Železnik (izvršna produkcija) s pridruženimi člani, ki sodelujejo v nastajajoči predstavi), navodila za uporabo, promocijski letak s kolofonom, knjižico oziroma zloženko, svinčnik, 3 avdio predloge, do katerih uporabnik dostopa preko QR kode, in priboljšek (čokolada). Vse to nedvoumno zadostuje za krajšanje časa vsaj nekajkratnega čakanja; omogoča ponavljanje, nadgradnjo in dopolnjevanje ob vsakokratni aktivaciji uporabnika samega. Število ponovitev oziroma rabe ni omejeno in ni določeno v naprej, temveč odvisno od participanta. Paket kot tak pa omogoča tudi predajo v »druge roke«, s katero uporabnik poskrbi za diseminacijo (in brezplačno reklamo) projekta. Vse to kaže, da Preživetveni paket vsebuje celo več, kot pravi, medtem ko je njegova ponujena vrednost odvisna v prvi meri od prejemnika. Lahko je dragocen sprehod v različne kulture in njihovo dojemanje čakanja, sredstvo za krajšanje časa v čakalni vrsti, droben uvid v premisleke in izkušnje avtoric, ki so se porodile v času vsesplošne zaustavitve javnega življenja (med marcem in majem 2020) in jih s prejemnikom/uporabnikom delita v obliki krajših trojezičnih zapisov, ki lahko uporabniku služijo celo za učenje jezika, darilo, posladek, inovativen način izvedbe ali aktivni način (delegirane) (po)izvedbe itd.

Ob branju in poslušanju se zalotim, kako se vračam v situacije čakanja, kako se premikam po tistih najbolj vsakdanjih in običajnih izkušnjah s čakanjem in se postopoma premestim v razmislek o neizbežnih razlikah, ki se izrisujejo tudi (ali prav) v izkušnjah čakanja.

Kljub temu, da je mogoče ponujen material použiti v manj kot pol ure in da posredovani podatki ne vsebujejo ničesar pretresljivega, pa projekt vsekakor odpre številna vprašanja in osebne premisleke. Ob branju in poslušanju se zalotim, kako se vračam v situacije čakanja, kako se premikam po tistih najbolj vsakdanjih in običajnih izkušnjah s čakanjem in se postopoma premestim v razmislek o neizbežnih razlikah, ki se izrisujejo tudi (ali prav) v izkušnjah čakanja.

Premišljujem o svojih privilegiranih izkušnjah. In o tistih, ki jim te izkušnje niso dane. Premišljujem o razlikah med priviligiranimi in rasializiranimi drugimi. Med temi, ki se ob čakanju lahko zabavajo, in temi, za katere pomeni čakanje tudi smrt. Dobesedno. Premišljujem o tistih, ki so se zataknili v že tako predolgih čakalnih vrstah v zdravstvu, in tistih, ki si lahko privoščijo zdravstvene usluge v privatnem sektorju. Premišljujem o tistih, ki so uspešno prečkali schengensko mejo, a so bili potem žal ujeti in premraženi čakajo na policijskih postajah, nevedoč ali bodo lahko v državi, v kateri so pristali, čakali še naprej za razrešitev njihove vložene prošnje za azil ali pa te sploh ne bodo mogli vložiti.

V vrsti za vstop v trgovino, pošto ali trafiko lahko čakam povsem mirno ter opazujem ljudi, ki po naključju čakajo z mano.

Lahko se zamotim ob čakanju v vrsti in tudi v premišljevanju o boljšem jutri, četudi se zdi, da smo kot družba in sistem zabredli že mnogo pregloboko in boljšega jutri ne bo. V vrsti za vstop v trgovino, pošto ali trafiko lahko čakam povsem mirno ter opazujem ljudi, ki po naključju čakajo z mano. Lahko brskam po spletu, klepetam s kolegi, da čas tega čakanja hitreje mine; berem knjigo ali knjižico, ki sem jo prejela; poslušam glasbo ali pripravljene avdio posnetke iz Preživetvenega paketa, ki se jim bo v nekaj kratkih minutah pridružil nov paket s kakšno »igračo« ali priboljškom. V tem času lahko izumljam nove naloge, ki me bodo zaposlovale ob stanju v vrsti, a to si želim početi z zavedanjem, da čakanje v vrsti ni in ne more biti zabavno za vse. Da je čakanje v vrsti za mnoge tudi čakanje na smrt. Prav ta prestrašeni, premraženi, izpostavljeni, bolni, nemočni drugi bi nas moral nenehno opominjati na to, da se v čakanju lahko zamotimo le nekateri. Mi, ki smo priviligirani, bomo čakanje v vrsti vsekakor preživeli; z ali brez paketa. Kar pa seveda ne pomeni, da lahko z lahkoto pozabimo na tiste, ki ga morebiti ne bodo in ki jim paket tudi ne bo pomagal, da preživijo svoje čakanje. Morda bi bilo prav, da se pomisli na vse, ki ne (z)morejo čakati, da čakanje za mnoge ni »podarjen trenutek«, da ni igra, temveč neskončna muka. Prav zato bi se jih spodobilo vsaj nasloviti, se jim na nek način pokloniti, ne pa jih izpustiti, prezreti ali zgolj pozabiti.

Četudi smo čakanja v vrstah vajeni in četudi je postalo še bolj (raz)vidno, ko se je iz notranjih prostorov premestilo na zunanje površine, je verjetno prav korona kriza razprla in opozorila na nekatere ključne razlike med prvorazrednimi in drugo-, tretje- in četrtorazrednimi državljani, kot tudi ponudila nujen in nov premislek o čakanju z vidika vznika spremenjenih tehnik vladanja.

Posredovanje prepostih ali bolj kompleksnih koreografskih ali izvedbenih nalog v obliki zapisa in nalog zainteresiranim, je še kako priročno.

Pa kljub vsemu, če se vrnem k Preživetvenemu paketu, velja ponovno izpostaviti, da je uspelo ustvarjalkam dokazati, da koreografom in koreografinjam ter drugim avtorjem in avtoricam ni treba za vsako ceno posegati po prenosu svojih izvedb na spletu. Ni jim treba prikazati mediatizirane podobe, ki izkušnje splošči. Posredovanje preprostih ali bolj kompleksnih koreografskih ali izvedbenih nalog v obliki zapisa in nalog zainteresiranim, je še kako priročno. Urša Sekirnik in Joana Serra Forasté se jih uspešno poslužita in s svojim prispevkom poskrbita, da se morda še na kak nov način zamotimo v čakanju.

Jasmina Založnik
deluje na področju scenskih umetnosti v številnih vlogah. Med drugim sokurira tudi CoFestival.


Preživetveni paket za čakanje v vrsti
Koncept: Joanna Serra Forasté, Urša Sekirnik
Besedila: Urša Sekirnik, Joana Serra in Carlota Grau Bagès
Glasba: Joan Cot Ros
Avdio posnetki: Urša Sekinik, Sergio Roca Saiz in Blaž Šef
Jezikovni pregled: Katja Kosi
Grafično oblikovanje: Špela Drašlar
Tisk in izdelava: Maruji
Naklada: 100 kosov
Produkcija: Emanat
Posebne zahvale: Blaž Šef, Sergio Roca Saiz and Laura Vilardebò

Dodaj opombo. Za objavo se je potrebo prijaviti.