Neodvisni

Mit in ženska

Pred prihajajočo nočjo čarovnic nas avtorica v povezavi s predstavo Anamarie Klajnšček Ona/She ponovno spomni na mitološke vloge, ki so se lepile na ženske kot drugi spol skozi patriarhalno zgodovino. Mlada koreografinja je v svojem solo delu črpala iz treh virov: ženskih likov iz lastne družine; lika siren, ki jih še danes razumemo kot simbol za nevarno skušnjavo in lika čarovnic kot pošastnega mitološkega bitja zla. Avtorica pa verjame, da je sodobna čarovnica predvsem pozitiven lik močne ženske.

Ste se kdaj spraševali, kam so šle vse preživele čarovnice, ki so jih v zgodovini preganjali in mučili? Kje so sedaj? Kam so šle vse prečudovite sirene, ki so zvabljale moške v morje? Kje danes živijo vse te usodne ženske?

Bitje z zapeljivim petjem vabi gledalca v notranjost, v morje, na nepozabno enosmerno pot – v pogubo; kakor je to počela sirena iz Odisejevega popotovanja.

Tema. Iz nje se izvije visok ženski glas. Vsako sekundo postaja bolj mamljiv. Nato se pojavi majhen snop svetlobe, ki ga je ravno dovolj, da prikaže oder, odet v meglo. Počasi skozi razredčeno meglo zagledamo bitje, ki je od glave do prstov pokrito z nekakšnim vijoličnim ogrinjalom. Bitje z zapeljivim petjem vabi gledalca v notranjost, v morje, na nepozabno enosmerno pot – v pogubo; kakor je to počela sirena iz Odisejevega popotovanja. Sloneč na kolenih se počasi premika po poteh magičnega kroga, ki med obredom tvorijo zaščito med čarovniki in tistim, kar prikličejo. Celoten ambient deluje izjemno misteriozno, skorajda že nadnaravno. Kot gledalec si že pripravljen, da bo pote stopila sirena z božanskim glasom ali kakšna čarovnica iz zgodbe. Šele ko si bitje po tem, ko je obkrožilo začrtan prostor in odstranilo temno snov, ki je prostor označevala, sleče velik vijoličen plašč, zagledamo žensko telo. Spodaj se res skriva sirena, Anamaria Klajnšček, ki s svojim petjem, gibom, plesom in zgodbo potaplja gledalca v morje performansa in odpira vprašanja ženskosti, ženskega telesa, ženske podobe in identitete.

Ženska je prvič v zgodovini lahko sama v svetu, sama s seboj in lahko je svobodna. Sama se lahko odloča, če želi biti sirena ali čarovnica ali nekdo popolnoma drug.

Kakor zapišejo ustvarjalci v gledališkem listu: »Ona je božanska, a vendar je tudi Ona samo ženska. […] Ona stoji vzravnano. Ona se ne opravičuje več zaradi svoje biti, za svoja dejanja in za prostor, ki ga potrebuje. Privadi svoje oči na temo. Vidi v njej. Vidi jo.« Ženska se je v preteklosti prehitro sprijaznila s svojo usodo, s temo, v katero je bila pahnjena. In te teme se je še precej dobro zavedala. Še posebej trdna kletka, v kateri je ženska živela dolga leta, je bila finančna odvisnost od moškega. Ženska je bila žena, mama, gospodinja, čistilka, kuharica, ljubimka. In sedaj je ženska prvič v zgodovini lahko sama v svetu, sama s seboj in lahko je svobodna. Sama se lahko odloča, če želi biti sirena ali čarovnica ali nekdo popolnoma drug. Zato je predstava Ona/She zgodba o ženski in manifest sodobne ter svobodne ženske. 

Gib Anamarie Klajnšček je nadnaraven. Ona se vrti, Ona se trese, vali se po tleh, v celoti uporablja svoje telo – celo mezince na nogah. V enem trenutku stoji na glavi, naslednji trenutek pa že leti po zraku, ob vsem tem pa še dvorano zapeljuje s svojim glasom. Prostor, ki je obsijan v vijoličnih odtenkih in potopljen v meglo, plesalka uporablja v celoti. S svojo energijo tako zapolni prav vsak kotiček Plesnega Teatra Ljubljana. Ne umanjkajo pa niti vizualne iluzije, ko s svojim telesom ustvarja nenavadne podobe, hkrati pa uporablja tudi luč, ki jo zastira z lastnim telesom, in tako gledalcu ponudi še igro senc, ki je izjemen estetski element. Predstava je estetsko izredno dovršena, ves čas vzdržuje mistično atmosfero, in tako gledalec ostane uročen še po njenem koncu.

Ona je tukaj zato, da pokaže nove smeri, odpira nova vprašanja in ustvari nove probleme.

Avtorica je inspiracijo za predstavo črpala iz treh virov, in sicer iz ženskih likov lastne družine in arhetipov ženske moči, ki jih ti predstavljajo. Drugi vir so bile sirene, ki jih še danes razumemo kot simbol za nevarno skušnjavo. V krščanski umetnosti srednjega veka so skušnjavo pogosto utelešali z ženskimi motivi. Tretji vir pa so avtorici predstavljale čarovnice. Slednje so bile po krščanskih dogmah odposlanke hudiča, ki so svoje moči uporabljale v zle namene, da bi škodovale ljudem. Ker svet moških ni mogel razumeti, da so nekatere ženske lahko nenavadne, samotarske ali pa samo niso ustrezale normi časa, se je zgodilo preganjanje »čarovnic«, kar je pripeljalo do grozljivega mučenja nedolžnih žensk. Proti koncu performansa se lepa sirena s prečudovitim glasom izrodi v pohabljeno čarovnico z raskavim glasom, ki gledalcem pojasni, da je čarovniška vrsta preživela. Ker v zgodbe o čarovnicah ne verjamemo, pomislimo, da nemara v vsaki ženski še zmeraj živi del čarovnice in sirene. Je Ona v 21. stoletju povsem svobodna in tako postane še bolj strašna, nevarna za moško okolje? Ona ima namreč moč, da na svet gleda z druge perspektive, z ženske perspektive, ki je bila dolga leta grozovito zanemarjena. Ona ima tako priložnost, da pokaže še nevideno. Ona je tukaj zato, da pokaže nove smeri, odpira nova vprašanja in ustvari nove probleme. Ona v bistvu predstavlja vse ženske, tiste, ki se borijo za brezplačne menstrualne pripomočke, tiste, ki se borijo za službe, za spoštovanje, za pravice mladih mater ali premalo plačanih delavk, tiste, ki se bojijo, in tiste, ki stojijo trdno na realnih tleh tega sveta in se borijo. 

Današnje čarovnice potrebujejo samo trdno voljo in z njo lahko premagajo vse uroke.

Predstava Ona/She je uspešen poskus uprizarjanja pozicije ženske in njene mitologizacije skozi tisočletja, vse do danes. Anamaria Klajnšček skozi nepozaben performans pokaže, da so ženske še zmeraj mitološke pošasti, vendar prilagojene na čas 21. stoletja. Danes so močnejše, kot so bile skozi zgodovino. Današnje čarovnice ne potrebujejo več metle, čarobnih živali, grdega nosu, klobuka in napojev; današnje čarovnice potrebujejo samo trdno voljo in z njo lahko premagajo vse uroke.

Nika Šoštarič
je študentka filozofije in slovenistike na FF UL. Ukvarja se z gledališčem, pisanjem gledaliških kritik in zlaganjem besed nasploh. 


Ona/She
Koncept, koreografija in izvedba: Anamaria Klajnšček
Avtorska glasba: Aurora Bauza
Kostumografija: Gabriela Lotaif
Fotografija: Nora Baylach
Video: Yari Stepanov
Oblikovanje luči: Andrej Hajdinjak
Zvočni tehnik: Damjan Delak
Svetovanje: Maja Delak
Grafična podoba: Natja Jankovič
Besedila: Gabriela Loraif, Anamaria Klajnšček
Produkcija: Flota, Zavod, Murska Sobota, Emanat, Ljubljana
Koproducent: Plesni Teater Ljubljana

Dodaj opombo. Za objavo se je potrebo prijaviti.