Bojana Kunst: Rastline in umetniške institucije – domneva o skupnem
Avtorica je obiskala predavanje Bojane Kunst Rastline in umetniške institucije - domneva o skupnem. V komentarju k predavanju (skozi branje Hegla) išče zagonetna mesta, vpisana v samo institucijo gledališča, kjer se dogodi izključitev rastlinskega. Tudi sodobna postantropocentična vključevanja rastlinskega v uprizoritveno prakso so tako ambivalentna in bolj kot da ponujajo odgovore, odpirajo vprašanja: "Philippe Quesne gledališko »črno škatlo« preobrazi v prostor neprekinjenih razmerij med človeškim, živalskim in rastlinskim – s posejanjem dreves in drugega rastlinja, ki ga je treba v času trajanja produkcije skrbno oskrbovati in zanj prilagoditi klimatske razmere, prostor uprizarjanja spremeni v biotop, okolje, ki presega klasično pojmovanje premičnega in umetnega scenografskega poseganja."
Česa ni v predstavi Podgane?
Mateja Kurir se premisleka predstave loti iz mišljenja prostora Gledališča Glej in njegove zunanjščine ter spretno razbira semiotiko znakov, ki se ustvarjajo, ko se križata besedilo Hinkemann Ernsta Tollerja in plastenje različnih materialnosti. Uprostorjenje v obliki instalacije, razvija Kurir, briše linearno naracijo ter vzpostavi neko temeljno ahierarhičnost: "Nekaj sunkovitega je šlo mimo nas in nato izpuhtelo v odprtost, fluidnost, v neko ahierarhičnost. Česa torej ni v predstavi Podgane in zakaj je morda ravno ta manko, ta minus, ta odsotnost glavna poanta tokratne uprizoritve režiserja Marka Čeha?"
IMPULSTANZ 2019: Nekaj misli
Sourednici portala sta v okviru rezidenčnega bivanja na Dunaju avgusta obiskali kar nekaj sodobnoplesnih predstav na festivalu Impulstanz in v sledečem zapisu zgostili nekaj svojih misli o njih. Poleg velikih imen, ki ponujajo takšno in drugačno produkcijo, sta posebno mesto namenili tudi analizi negotove pozicije gledalca v določenem tipu predstav, zasledili pa sta tudi nov trend vračanja k formalizmom, ki se ga poslužuje predvsem mlajša generacija ustvarjalcev: "Če privzameva, da sva v zadnjih dneh festivala lahko ujeli reprezentativen del mednarodne aktualne sodobnoplesne produkcije, bi lahko sklepali, da sodobni ples še vedno jadra na krilih velikih (starih) imen."