Anja Novak

Gledališka in filmska igralka, performerka, pesnica in pevka

Leta 2015 je z avtorskim projektom Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev magistrirala iz dramske igre na AGRFT. Zaposlena je v Slovenskem mladinskem gledališču, dejavna pa ostaja tudi na neodvisni sceni in na filmu. Leta 2016 je sodelovala pri predstavi Farsa režiserja Alberta Mestresa v okviru barcelonskega gledališkega festivala El Grec. Istega leta je pod vodstvom glasbenika in skladatelja Draga Ivanuša s Tomažem Gromom in Lolo Mlačnik na odru ljubljanske Drame izvedla eksperimentalni glasbeni projekt Dviganje glasu, kjer zavzema vlogo inštrumenta, glasu, telesa, pesnice in performerke, projekt pa se še do danes ves čas razvija. Ustvarja tudi v okviru performativne platforme Via Negativa, se študijsko ukvarja s petjem ter raziskuje psihodramske potenciale za gledališko ustvarjalnost prek dela z režiserjem Tomijem Janežičem. Sodeluje tudi s pesnico, pisateljico in glasbenico Nino Dragičević ter je del šansonjerske ekipe Svetlane Makarovič. Leta 2019 je prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko v predstavi še ni naslova režiserja Tomija Janežiča v produkciji SMG, s katero je ekipa osvojila tudi Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame in Veliko nagrado Borštnikovega srečanja. Leta 2017 je skupaj s soigralci iz predstave Človek, ki je gledal svet prejela Borštnikovo nagrado za igro. Leta 2015 je prejela akademijsko Prešernovo nagrado za avtorski projekt Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev, leta 2014 akademijsko Prešernovo nagrado letniku za predstavo 1981 ter na festivalu slovenskega filma nagrado Vesna za glavno žensko vlogo v kratkem filmu Prespana pomlad.