Križci upora
Umetnost se je v teh burnih časih znašla na ulici in je mestoma neločljiva od aktivizma. Avtorica s postavitvijo v zgodovinski in teoretski okvir afirmira artivistično akcijo s križci pred parlamentom, ki je v medijih odmevala zaradi obiska policije na domu, ki ga je bil deležen najbolj vidni akter akcije Primož Bezjak. Ker akcija v času restrikcije krši pravila in s tem po Jacquesu Rancièru redistribuira čutno s posegom v oblastni režim, jo avtorica označi kot "lucidno politično dejanje par excellence".
Draga Alja,
Dragana Alfirević piše pismo v času negotovosti in zaustavitve nomadskih tokov, tako značilnih za kulturno krajino, v katere je bila do nedavnega tudi sama vpeta. Njeno pisanje je prežeto s perspektivičnostjo; je producentka, umetnica in koreografinja, ki se sprašuje o najbolj temeljnih stvareh spremenjene zdajšnjosti, na katerem telesu se izpisujeta ranljivost in nevedenje o prihodnosti, kjer je ostala samo sedanjost in vakuum domačega okolja. Sprašuje se o tem, kako bo trenutna situacija zarezala v intesubjektivne relacije, kako bo ukrivila živo umetnost, ki Dragano tako temeljno določa in kako lahko rekonceptualiziramo temeljno kategorije domačega in ji podelimo nujno političnost: "Ta vrsta političnosti, ki jo prakticiramo kar v našem lastnem domu in telesu, lahko v vsesplošnem suspenzu pripelje v obstoj prakticiranje drugih vrst političnosti".
Čas onkraj prave skrbi: pismo uprizoritvenim umetnicam_kom
Tokratni tekst je nastal kot nagovor, s posebno skrbjo za ustvarjalke_ce na področju uprizoritvenih umetnosti, še bolj pa z njimi, v teh čudnih časih, ko dvorane samevajo. Bojana Kunst jo_ga v pismu sprašuje, kako si kot izvedenka_ec za mikroodnose predstavlja čas onkraj. "V času onkraj prave skrbi, v prihodnosti, ko bo upam navzočnost skupaj spet mogoča, bi morala biti možna na drugačen način kot doslej."