(Anti)Herojke
Sveža avtorica na Neodvisnih piše o eni izmed zadnjih uprizoritev pred jesenskim zaprtjem - predstavi Mitska Hristine Vasić Tomše. Gre za predstavo, ki raziskuje izkušnjo prestajanja zaporne kazni in je zato čudno aktualna. V ospredju sta dva ženska lika z različnima zgodbama, uprizoritev pa izkoristi tudi nekatere skrite kotičke v preddverju Stare mestne elektrarne.
Dogajam se, tukaj in zdaj!
Avtorica prispevka kot kolegica klovnesa piše o predstavi Anje Bezlove Futraj moj ego. Poleg analize predstave, v kateri poleg gospe Majde Anja Bezlova na oder pripelje še vrsto drugih osebnosti in razprostre celo plejado žanrov, nam avtorica ponudi še mali klovnovski slovarček za naše prihodnje spopadanje s klovnovskim gledališčem.
Birds of a feather flock together
Recenzija Jake Smerkolja Simonetija se sprehaja po različnih plasteh uprizoritve Vsi ptice v režiji Ivice Buljana. Zapis spretno sooči Mouwadovo pisanje, ki v osrčje postavlja družinsko sago in geopolitično situacijo Bližnjega vzhoda ter njuno brezizhodno prepletenost, z značilno buljanovsko fizičnostjo. Kakor piše Jaka Smerkolj Simoneti, besede trčijo v fizičnost in skoznjo dobijo izkušenjsko moč: "Mouawad in Buljan nas v Vsi ptice pahneta v časovni vrtinec, pri čemer ostaja potovanje malenkost preveč konfuzno in razsežnost prične pridobivati šele v sklepnem delu, ko se strni. Vprašanje, s katerim ostajamo na drugi strani, pa nima enoznačnega odgovora, temveč nas pretresene lahko vpelje v razpravo, ki bi gotovo terjala več generacij."
Eno izhodišče, x rezultatov
Potrpežljivost, časovnost, cikličnost - to so pojmi, s katerimi avtorica članka analizira strukturo avtorske predstave Anje Bornšek, Barbare Kanc in Tine Valentan Oči, ki letijo. Pojasnjuje, da za učinkovitost dogodka ni bistvena njena forma, ampak način, kako deluje na domišljijo gledalca. Aktivna imaginacija gledalca je ključni faktor in skorajda pogoj za njen uspeh.