Mojstrica multiplih realnosti
Varja Hrvatin v vmesnem prostoru med refleksijo in ponovitvijo performativne geste, nekakšne ritmičnosti, ki jo gradi skozi tekst, izrisuje docela natančen premislek o predstavi Nine Dragičević Ljubav reče greva. Avtorica zapisa vrta v globino onotološkega statusa performansa, ki je istočasno predstava, peformans, koncert, zvočna partitura, bralna uprizoritev, avtobiografija in fikcija, a hkrati nič od naštetega. Nekje zapiše, to je "partitura za tesnobo prehajanja med; kako živeti?, biti?, preživeti?".
Drek se vali navzdol
Jure Novak razgrne formativno logiko samozaposlenih v kulturi, ki ob drugih prekarnih delavcih predstavljajo najbolj ranljivo tkivo v družbi, z njihovim obstojem pa si država domišlja, da je, vsaj pro forma, rešila vprašanje brezposelnosti. Kulturna nevladna krajina je sestavljanka samostojnih delavcev v kulturi, iz katerih trenutna situacija ustvarja novi ranljivi podrazred - izpad dogodkov je neposredno vezan na izpad dohodkov. Jure Novak v 6 točkah zapiše zahteve, ki bi jih država morala sprejeti, da bi ublažila situacijo za ta najbolj prekarni del družbe.
Flamenko kot sodobna scenska praksa
Avtorica članka je na primeru dveh predstav sodobnega flamenka, ENO-ONE Urške Centa in Prostor med nama je najin odnos Anje Mejač, premišljevala o flamenku kot sodobni scenski praksi. Na izbranih primerih se je izkazalo, da se uporaba te španska tradiconalne plesne zvrsti sicer uspe prilagoditi zastavkom plesnih predstav, a včasih zdrsne tudi v nevarnost in postane "vešče izveden tujek".
Meni za 4
Avtorica bere plesno-gledališko predstavo Milana Tomášika Pokrm/Jedača, ki tematizira duhovno hrano, preko njeno tridelne strukture. Posebej je navdušena nad "predjedjo", kjer plesalci preko krčenja mišičnih skupin ustvarjajo različne bolj ali manj groteskne slike, ki pa niso v funkciji ekspresije emocij, saj plesalci do telesa zavzemajo distanco: "Jedača nas na začetku nahrani s predjedjo in nas na koncu počasti s posladkom, glavna jed jedra pa utone v pozabo."
Alles hat ein Ende, nur die Wurst hat zwei
Jure Novak kolektiv Beton Ltd. zelo dobro pozna, to so njegovi prijatelji in njegovi umetniški sopotniki, ki jih spremlja in obožuje. Zato zapis ne more biti drugega, kot križišče med osebnim in konceptualnim, kakor tudi intervju, ki ga komplementarno dopolnjuje: "OK, tu je še cel kup produkcijskih zapletov, pomenskih nivojev, nehotenih Laibachov in vprašanj glede narativnosti sodobnega gledališkega dogodka. In o vsem tem spregovorimo v priloženem pogovoru. Vmes pa spustimo še tri komade iz plošče, ki je Mahlzeit vsaj toliko, kot je bil Mahlzeit koncertni dogodek."
Skupinski trud za prihodnost gledališča in plesa. Intervju z Davisom Freemanom
Umetnik Mark Požlep se je pogovarjal s priznanim ameriškim umetnikom Davisom Freemanom ob priložnosti njegovega gostovanja v Ljubljani. V Gledališču Glej je namreč prejšnji mesec pod njegovim vodstvom potekala delavnica Anti-igra za performerje, ki se je je udeležil tudi Mark Požlep in s katerim sta v pogovoru, ki gre dobesedno skozi prakso, izdolbla prenekatere topike njegovega ustvarjanja: o humorju, o politični umetnosti, o ustvarjanju razpok in še o čem.