Plesni vdih sredi hromečih strahov
»Umetno okrvavljena po obrazu, laseh in obleki, obdana s pisanimi gumijastimi kačicami ob njenih nogah, prvič svobodno zadiha pred publiko,« v zaključku svoje refleksije plesne predstave (Ne)ustrašna sklene Erika Šešek. Avtorica Jerca Rožnik Novak do mnoštva strahov vzpostavlja dinamičen odnos, ki se v prvi vrsti izraža skozi njeno plesno telo, ter z nepopustljivim (šaljivim) soočanjem ustvarja »vtis resne situacije, ki pa je obvladljiva.«
50 lip na plastenko
Predstava Babice se posveča problematičnemu položaju starejših žensk na Hrvaškem, ki zaradi nizkih pokojnin ne dosegajo praga tveganja revščine in so za preživetje primorane zbirati plastenke. O aktualno-družbeni tematiki uprizoritve, ki si jo je bilo mogoče ogledati na festivalu Mladi levi, je v okviru kritiške delavnice pisala Ula Talija Pollak. Njen zapis poudarja različne pripovedne ravni predstave, ki v izvedbi Kolektiva Igralk in režiji Tjaše Črnigoj prepletajo dokumentarno gradivo in osebne zgodbe. »S spretno občutljivostjo in odgovorno držo obravnava spregledano problematiko ranljive skupine in na ta način poudarja, da se socialni problemi starejših niso pričeli in končali z epidemijo.«
Turingovo jabolko
»Skop odrski prikaz odslikava rigiden, zamejen in pomanjkljiv svet,« zapiše Nika Šoštarič, vendar v fragmentirani pripovedi o življenju Alana Turinga v režiji Ivice Buljana, »ta svet (igralsko) naseljuje ogromno različnih, kreativnih, drugačnih idej, misli in spodbud.« Tako se predstava in zapis bolj kot na zgodovinsko umeščenost Turinga kot lika in dela osredotočita na specifično izkušnjo zatiranja, ki tudi v tehnološko pospešeni sedanjosti ni nič manj resna.
Vedno obstaja večje kladivo
Palmyra je predstava, ki idejo konflikta, na katero asociira naslov, spretno preoblikuje v odrska razmerja moči. Bertrand Lesca in Nasi Voutsas kompleksne (politične) relacije transparentno preneseta v medsebojni odnos, hkrati pa v spor pomenljivo vpleteta še publiko. Iva Š. Slosar se v svojem zapisu posveti tudi analizi uprizoritvenih tehnik, s katerimi predstava komične nastavke postopoma učinkovito zaostruje. »Gre za razvoj igre, ki rojeva nasilje. Deloma deluje celo kot otroška igra, ki se zaradi prevelike zavzetosti in vneme sodelujočih spremeni v jok.«